Tradicionalno 20. srečanje članstva veteranskih in domoljubnih organizacij

25. junij je bil dan, ko smo leta 1991 sprejeli deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Naslednji dan beležimo tudi kot začetek vojne za Slovenijo. To se je zgodilo pol leta po plebiscitu, ko smo se decembra 1990 izrekli o naši samostojnosti.

Ni naključje, da smo se za obeležitev dneva državnosti zbrali v Pesnici, kajti prav tu v Pesnici in kasneje v Štrihovcu so se odvile ključne aktivnosti v cilju zaustavitve tankovske čete JLA med prodorom proti mejnemu prehodu Šentilj.

Na slovesnosti sta navzoče nagovorila župan občine Pesnica mag. Gregor Žmak in predsednica Zveze društev generala Maistra mag. Lučka Lazarev Šerbec. Povezovalec programa je bil Silvo Koder. V kulturnem programu so sodelovali Franc Račel in folklorna skupina Šmarječani z glasbeniki.

Po slovesnosti je sledilo družabno srečanje. Udeleženci smo, med drugim, obujali tudi spomine na tiste čase.

Še nekaj utrinkov iz povezovalnega teksta na slovesnosti:

Agresija JLA na Slovenijo se je pri nas začela 27. junija, ko se je iz vojašnice Franca Rozmana Staneta v Mariboru prebila tankovska četa s ciljem zavzeti mejni prehod Šentilj. Skupaj z ostalimi enotami JLA, ki so že bile ob MP. Protioklepnega orožja smo imeli branilci malo, zato smo se osredotočili na postavljanje barikad. Hitro napredovanje tankovske čete so preprečile barikade na poti med Mariborom in Pesnico ter tako prispevale še kako potreben čas, za postavitev barikade pred mostom v Pesnici, ki jih je med tem postavljala Milica, z delavci CP Maribor in sodelovanjem civilnega prebivalstva.

Tako je bila zaustavljena tankovska četa pred mostom čez reko Pesnico v Pesnici za 21 ur. Do naslednjega jutra, ko je prebila barikado in nadaljevala pot proti Šentilju. Za barikado železniških vagonov na Ranci sta zaostala prva dva tanka. Tako je okrnjena tankovska četa nadaljevala pot do naslednje barikade na železniškem prehodu v Štrihovcu. Tudi tu se niso uspeli prebiti skozi barikado, zato so jim na pomoč poslali najprej 2 in kasneje še 4 bojna letala, ki so obstreljevala barikado, položaje branilcev in civilne objekte ter povzročili smrt 4 nič hudega slutečih tujih državljanov. Med njimi 10 letnega dečka.

Na srečo vseh nas so bile to tudi edine smrtne žrtve na našem območju. Kljub obsežnim spopadom na območju mejnega prehoda Šentilj. Je pa bilo več ranjenih. Zdesetkana tankovska četa je sicer prebila barikado vendar ni nadaljevala poti proti mejnemu prehodu. Sledila so pogajanja in končno predaja preostanka tankovske čete. S tem dejanjem je bila največja grožnja mejnemu prehodu Šentilj odstranjena.

Zajete tanke so pripadniki TO odpeljali na mejni prehod in oblikovali svojo tankovsko četo. Z obstreljevanjem enot JLA okoli MP Šentilj in posledično po njihovi predaji, so se predale tudi ostale enote JLA na tem območju. Načrt JLA o prevzemu mejnega prehoda Šentilj je dokončno propadel.

Nikoli pa ne smemo pozabiti tudi neizmernega prispevka borcev za severno mejo po prvi svetovni vojni in med drugo svetovno vojno proti fašizmu in nacizmu ter trpljenja našega naroda.